Učinkovita implementacija vključevanja prostovoljcev 2. 2.

Avtor: Treasa Rice

Ključne besede: vključevanje, prostovoljci, ozaveščanje, ovire

Uvod

V Združenem kraljestvu živi okoli 11 milijonov ljudi z invalidnostjo. V Angliji sta trenutno aktivni le dve od desetih invalidnih oseb. Zaradi pomanjkanja znanja in ozaveščenosti o priložnostih, ki so na voljo invalidom, se invalidne osebe ne vključujejo v športne dejavnosti (The Association of Paediatric Chartered Physiotherapists, 2014).

Sport Scotland (2001) je poudaril, da nekateri ljudje ne vejo oziroma niso ozaveščeni, da obstajajo objekti in dejavnosti, ki bi lahko zadostili potrebam posameznikov z invalidnostjo. Nimajo znanja o športih (na kateri koli ravni), ki so na voljo in se ne čutijo zmožne, da bi lahko sodelovali. Šport kot opcija ni imel možnosti v kontekstu njihovega življenja (Sport Scotland, 2001). Ženske so na splošno manj naklonjene športu kot moški, etnične manjšine, invalidi in druge socialno ranljive skupine pa so prav tako manj zastopane (EU, 2014). Ljudem z invalidnostjo lahko šport predstavlja ključen dejavnik za socialno vključenost in aktiviranje telesne dejavnosti, ki krepi zdravje (European Paralympic Committee, 2015).

Vpliv prostovoljstva

Oddelek za socialni razvoj (The Department for Social Development, 2012) je poudaril, da je prostovoljstvo pomemben dejavnik živahne družbe, s katerim lahko ljudje prispevajo k družbenim spremembam z razdajanjem svojega časa. Prostovoljci imajo osrednjo vlogo pri zagotavljanju številnih stvari, ki jih jemljemo za samoumevne, kot so mladinske dejavnosti, športni klubi, verske aktivnosti, umetniški festivali itd. Leta 2002 so raziskave za »Sport England« identificirale 5,7 milijona športnih prostovoljcev, podobno število pa je leta 1997 ocenila tudi nacionalna raziskava prostovoljstva (Taylor idr., 2003; Davis Smith, 1998). Raziskava »Aktivni ljudje«, ki jo je izvedla Sport England v obdobju 2005–2006 pa govori o nižji vrednosti - več kot 2,7 milijona (Sport England, 2006).

Nacionalna raziskava prebivalstva iz leta 2002 v Angliji je ocenila, da prostovoljci vsako leto prispevajo 1,2 milijarde ur za šport, kar je enako vrednosti več kot 14 milijard funtov ali 720.000 dodatnih plačanih delavcev (Taylor idr., 2003). Prostovoljstvo v športu vpliva na klube, člane, igralce, skupnost in prostovoljce. Sport England ugotavlja, da lahko športni sektor v skupnosti »bistveno prispeva k zdravju naroda ter obnovitvi, povezanosti, varnosti in izobrazbi skupnosti« (Taylor idr., 2003).

Značilnosti prostovoljstva

Ibsen (1992) je prostovoljstvo opredelil po petih osrednjih značilnostih:

  • Prostovoljske dejavnosti
    Dejavnosti se izvajajo prosto brez telesne ali pravne prisile in finančnega pritiska, »upokojitev« od prostovoljnega dela pa ne ogroža preživetja prostovoljcev.
  • Dejavnosti so neplačane ali plačane s simboličnim zneskom
    Prostovoljci lahko prejmejo samo povračilo stroškov, povezanih s prostovoljnim delom in simbolične nagrade za svoje delo.
  • Prostovoljske dejavnosti se morajo izvajati za druge ljudi, ki niso družinski člani prostovoljca
    Prostovoljsko delo se razlikuje od običajnih domačih dejavnosti in neformalne oskrbe družinskih članov.
  • V korist drugih ljudi
    Vrednost, ki jo imajo prostovoljci za druge ljudi, je sestavni element prostovoljstva.
  • Prostovoljstvo ima formalni značaj (organizirano ali dogovorjeno)

Prostovoljsko delo se lahko odvija v prostovoljski organizaciji, lahko pa se izvaja tudi zunaj prostov prostovoljske organizacije, dokler je „dogovorjeno“ med osebo (osebami), ki opravlja prostovoljsko delo, in osebo (osebami), ki ga koristi (korsitijo). Navidezna koristnost spontanega in neformalnega značaja pa se ne šteje za prostovoljsko delo.

Koristi prostovoljstva

Gaskin (2008) je poudaril, da so prostovoljci življenjska sila športa v lokalnih skupnostih; prisotnost prostovoljcev v klubih in skupinah omogoča, da le-te uspešno delujejo in sploh obstajajo. Prostovoljci vodijo klube in skupine ter zagotavljajo kakovostne storitve za člane in uporabnike. Priložnosti, ki jih zagotavljajo, omogočajo ljudem, da se zabavajo, spoznajo, izboljšajo telesno pripravljenost in zdravje ter razvijejo medsebojno zaupanje in spretnosti. Prostovoljci pa ob pomoči drugim občutijo osebno zadovoljstvo in se socialno povezujejo s širšim okoljem.

Implementacija vključevanja prostovoljcev

Youth Sport Trust – Lead your generation – An Inclusive Future

Youth Sport Trust (2013) je razvil tečaje usposabljanja za prostovoljce, ki delajo z osebami z invalidnostjo ali potrebujejo dodatno podporo v svojih lokalnih skupnostih.

Uporabljajo model STEP (Space, Task, Equipment, People), ki sta ga razvila Black in Stevenson (2011). Model se lahko uporabi za spremembo načina izvajanja dejavnosti in se lahko izvede na enem ali več področjih (prostor, naloga, oprema, ljudje).

Model STEP(Black in Stevenson, 2011)

Prostor (Space)

Primeri:

  • Povečajte ali zmanjšajte velikost igralnega območja.
  • Uporabite cone npr. cona kjer so otroci, ki imajo podobne sposobnosti in imajo zato več priložnosti za sodelovanje.

Naloga (Task)

Primeri:

  • Razdelite kompleksne veščine v manjše sestavne dele, da bi lažje razvijali veščine.
  • Zagotovite, da imajo igralci dovolj priložnosti za vadbo veščin ali sestavnih delov individualno ali s partnerjem, preden se vključijo v ekipno igro.

Oprema (Equipment)

Primeri:

  • Pri igrah z žogo uporabite večjo ali manjšo velikost žoge, da bo ustrezala zmožnostim udeležencev.
  • Uporaba zvončkov ali zvenečih žog lahko pomaga pri vključevanju nekaterih igralcev.

Ljudje (People)

Primeri:

  • Sestavite manjše skupine, v katerih bodo igralci s podobnimi sposobnostmi.
  • Velikost skupine prilagodite sposobnostim skupine.

Youth Sport Trust (2013) ponuja nekaj dobrih nasvetov za prostovoljce, da bi zagotovil, da bodo lahko izvajali princip vključevanja:

  • Osredotočite se na to, kaj udeleženec zmore - ne skrbite glede njegove invalidnosti ali oškodovanosti. Vzemite si čas, da spoznate, kaj udeleženec zmore in načrtujete dejavnosti glede na njegove zmožnosti.
  • Vprašajte - ne bojte se vprašati posameznika, kaj je najbolje zanj, in ga vključite v fazo načrtovanja dejavnosti.
  • Včasih stvari ne delujejo - ne skrbite, če nekaj ne deluje. Vse, kar ste načrtovali, ne bo delovalo. Med aktivnostjo naj bo komunikacija z udeleženci odprta in po potrebi jo prilagodite.
  • Uporabite ustrezen jezik – trudite se vedno dati kratka, jasna navodila in zagotovite demonstracijo, kjer je to mogoče.