Rijeka Disability Sports Association – vloga organizacije v procesu vključevanja 2. 4. 3

Rast invalidnosti je svetovni trend. Na svetu je skupaj 650 milijonov uradno registriranih oseb z invalidnostjo. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) predstavljajo invalidi približno 10% svetovnega prebivalstva. Kljub uspehu medicine se njihovo število počasi, a vztrajno povečuje, zlasti pri otrocih in mladostnikih. Za primerjavo: v ZDA je 54 milijonov invalidov ali 19% prebivalstva, na Kitajskem 60 milijonov ali 5% prebivalstva. Do nedavnega so bili problemi te precej velike skupine ljudi zanemarjeni, vendar se je v okviru postopne humanizacije družbe razvilo in prilagodilo tudi veliko programov, ki so namenjeni razvoju in zaščiti oseb z invalidnostjo: Univerzalna splošna deklaracija o človekovih pravicah, Svetovni akcijski program namenjen invalidnim osebam in Standardna pravila Združenih narodov o enakih možnostih za invalide. V mnogih državah so bili sprejeti zakonodajni akti, ki odražajo težave invalidov. Število otrok z motnjami v razvoju se iz leta v leto povečuje. Število otrok, ki so slabega zdravja in imajo motnje v razvoju, dosega 85% celotnega števila novorojenčkov. Le nekateri od teh otrok bodo kasneje potrebovali pomoč in rehabilitacijo, vendar je število otrok, ki potrebujejo takšno pomoč, precej veliko. Po tujih statistikah je to 9-11% celotne populacije otrok (Sunagatova, 2012; Dyachenko, Rzyankina, Solokhina, 2010).

Delo z otroki z motnjami v razvoju v športnih klubih (smernice)

Športna zveza za invalidne osebe Rijeka zagotavlja enake možnosti za šport in rekreacijo vsem osebam z invalidnostjo na reškem območju, ne glede na starost, spol, socialno-ekonomski status ali vrsto invalidnosti.

Cilj zveze je ustvariti mrežo športnih klubov za osebe z invalidnsotjo na območju Rijeke, ki bo zagotavljala širok spekter športov za osebe z invalidnostjo ter vključevanje in usposabljanje strokovnjakov za delo z osebami z invalidnostjo. Takšna mreža bo k športu spodbudila in privabila številne osebe z invalidnostjo, še posebej mlade.

Osnovni programi združenja

Spodbujanje športa za osebe z invalidnostjo

Stopnja znanja o športu oseb z invalidnostjo je v naši družbi zelo nizka. Razlogi za to so številni, a glavni vzrok za to je slaba medijska pokritost (pod 2% celotne medijske pokritosti). V letih 2011 in 2012 je Športna zveza Rijeka v sodelovanju s HPO izvedla projekt "Paraolimpijski dan šole", ki se je izkazal za izjemno uspešnega. Društvo aktivno sodeluje z mediji in pri medijski promociji vseh športnih tekmovanj in športnih tekmovanj za osebe z invalidnostjo na območju Rijeke, z javnostjo pa komunicira preko spletne strani.

Športne igre za otroke s težavami

Športne igre za otroke z invalidnostmi Rijeke, ki so se začele leta 2009, so presegle svojo začetno obliko in se razširile, tako da zdaj vključujejo nov izobraževalno-športni program za otroke in mlade. Odvijajo se že osmo leto zapored, pri čemer je aktivno sodelovala riješka športna zveza za osebe z invalidnostjo. Letošnji program je zajemal vrsto iger, ki so vključevale tako otroke z razvojnimi težavami kot tudi njihove prijatelje, ki nimajo težav pri razvoju in na ta način je bila s programom "Moj prijatelj in jaz" predstavljena inkluzija preko športa.

Cilj rijeških športnih iger je omogočiti otrokom z razvojnimi težavami, da dosežejo najboljši učinek telesne dejavnosti, izboljšajo samozavest in pozitivno dojemanje, izboljšajo senzorične sposobnosti, razvijejo samozavest in zaupanje v skupino ter sprejetost v skupnost.

Vključevanje novih oseb z invalidnostjo in novih trenerjev v šport oseb z invalidnostjo

Uspeh katerega koli športnega kluba na dolgi rok temelji na sposobnosti kluba, da obdrži sedanje člane in privabi nove. Privabljanje novih članov v klube se je izkazalo za največji problem nekaterih klubov, ki so člani zveze. Ključ za zaposlovanje novih članov in hkrati možnost vključitve novih oseb z invalidnostjo v športne dejavnosti, je „doseči“ prave ljudi, zlasti starše mladih oseb z invalidnostjo. Zato zveza redno izvaja delavnice na temo športa invalidov in aktivno spodbuja šport za osebe z invalidnostjo v šolskih, zdravstvenih organizacijah, bolnišnicah in zdravstvenih zavodih.

Kot je znano v naši družbi, je zelo malo oseb z invalidnostjo vključenih v aktivne športe in rekreacijo, kar pa je zelo pomembno pri doseganju dobrih rezultatov v rehabilitaciji in socializaciji v družbo. Da bi osebe z invalidnostjo vključili v šport in rekreacijo, je treba učinkovito organizirati: klube, trenerje, prilagoditi objekte, da imajo vse osebe z invalidnostjo omogočen dostop, organizirati seminarje, promovirati razpoložljive športne aktivnosti, organizirati promocijske turnirje in oglede različnih institucij,… Vključenost v šport in rekreacijo je odvisna predvsem od aktivne udeležbe oseb z invalidnostjo in njihovega primarnega okolja (družine, prijateljev), kjer prenehajo biti pasivni opazovalci in začnejo aktivno sodelovati pri ustvarjanju in nadgrajevanju sistema storitev.

Z izvajanjem športno-rekreativnih dejavnosti za osebe z invalidnostjo in obenem z vključevanjem medijev se lahko v družbi spremeni odnos in dojemanje oseb z invalidnostjo kot pasivnih družbenih subjektov. Ljudje z invalidnostjo bodo z aktivnim udejstvovanjem v športu pridobili tudi nova znanja in spretnosti, s čimer bodo izzvali družbeno skupnost, da se odzove, spremeni mnenje in odnose do oseb z invalidnostjo ter ustvari nova pričakovanja, ki lahko sprožijo neustavljiv proces družbene evolucije.

Program zaposlovanja mestnih športnih inštruktorjev za šport invalidov bo omogočil vzpostavitev posebne podatkovne baze za del invalidnega prebivalstva, kar bo doprineslo k vključitvi večjega števila mladih oseb z invalidnostjo v šport. Program vključuje tudi stalno odprtost zdravstvenega sistema, njegovih članov in zamisli ter sodelovanje z družinami oseb z invalidnostjo, ki jih je treba zaradi številnih izkušenj, ki jih imajo, aktivno vključiti v sistem. Ker ima šport v socialni hierarhiji posebno mesto, je logično izbrati to dejavnost kot osnovno sredstvo za senzibiliziranje naše javnosti, in sicer zaradi družbenih, javnih, zdravstvenih in čustvenih razlogov.