Smučanje 6. 6.

Alpsko smučanje je eden izmed najbolj razširjenih in priljubljenih zimskih športov. Dostopen je širši množici ljudi, ki si pridobijo ustrezno gibalno znanje ter smučarsko opremo. Alpsko smučanje je spuščaje po snegu, s smučmi na nogah. Navadno ima smučar v rokah tudi palice. Smuča lahko vsak, ki mu je všeč zimski športi in se ne boji mraza. Alpsko smučanje so bele strmine, nizke temperature in veliko užitka.

Komu je program namenjen in zakaj smučamo v centru naprej?

Eden izmed pomembnih programov, ki smo ga uvedli v naše športno rehabilitacijske programe, s katerim treniramo in preizkušamo ravnotežje uporabnikov, je alpsko smučanje. Gre za celovito in zelo zahtevno aktivnost z visoko stopnjo tveganja za uporabnike. V okviru analize tveganja smo kot največji riziko v programu rehabilitacijskega smučanja opredelili slabo ravnotežje, ki povzroča visoko stopnjo tveganja za padec in posledično tveganje za ponovno možgansko poškodbo ali zlom kosti. Aktivnost, s poudarkom na treningu ravnotežja, pa ni namenjena sama sebi, temveč je izrednega pomena za vse vsakodnevne aktivnosti, vključno z oskrbo in hojo.

Program alpskega smučanja je namenjen smučarjem invalidom s pridobljeno možgansko poškodbo, ki imajo vsaj osnovno smučarsko znanje, ki so ga pridobili pred možgansko poškodbo. Smučanje namreč spada v zelo kompleksno fizično aktivnost in bi bilo učenje na novo po tako težkih poškodbah, ki so jih utrpeli naši uporabniki, zelo zahtevno in tvegano. Učenje sodi med najbolj kompleksne višje psihične procese, ki jih omogočajo možgani, zato vsaka okvara ali poškodba možganov povzroči spremembo tega procesa.

V Centru Naprej smo začeli smučati z uporabniki, ki so že pred poškodbo smučali in so si to športno aktivnost želeli ponovno obuditi in obvladovati. Smučanje je za nas velik izziv, saj nam poleg užitka prinaša tudi določeno tveganje.

Nekaj nasvetov in navodil za alpsko smučanje z našimi uporabniki oz. Osebami s posebnimi potrebami

Da lahko te gibalne spretnosti, torej alpsko smučanje, uspešno izvajamo, mora imeti uporabnik smučar:

• dobro pripravo in fizično kondicijo (aerobno zadostno mišično moč in anaerobno sposobnost zlasti mišic nog, trebuha in hrbta),
• biti sposoben vzdrževanja ravnotežja.

Vadba smučanja je sestavljena iz dveh delov:

1. fizična priprava na smučaje in kondicijska vadba,
2. smučarska vadba, smučanje in tekmovanje.

Ob tem pa je vse naštete pogoje nujno potrebno med seboj uskladiti in tako povezati v usklajeno celoto. Le tako je lahko specifično gibanje, kot je smučanje, usklajeno - torej prepoznano kot dobro oziroma uspešno izvajano. To lahko dosežemo s kvalitetno načrtovanim programom priprave na smučanje in skrbnim izvajanjem le tega. Le tako lahko pričakujemo uspešno gibanje na snegu, ki bo za uporabnika prijetno in varno. Brez dobre priprave tudi smučanje ne bo uspešno. Le-ta pa vsebuje tako kondicijsko vadbo, smučarsko »gimnastiko« in vzdrževanje gibalnega stanja skozi celo leto. Pri tem si pomagamo tudi z vadbo na ProSki simulatorju.

Vsak smučar invalid ima svojega spremljevalca. Za boljšo orientacijo in izboljšanje vidljivosti na progi uporabljamo vizualne opore in znake. Pomembna je ustrezna priprava in ustrezno znanje smučanja spremljevalca ter dobra usposobljenost za delo z invalidi, za delo z našimi uporabniki pa še posebej poznavanje področja dela in rehabilitacije oseb s pridobljeno možgansko poškodbo (omejitve, posebnosti pravila).

Smučanje z uporabniki je praviloma individualno oz. maksimalno v paru – do 2 vadeča na vaditelja. Poseben poudarek je na varnosti uporabnikov, zato je izredno pomembno, da pred začetkom smučanja pripravimo oceno tveganja za lokacijo in vse smučarje uporabnike.

Posebnosti pri smučanju oseb s pridobljeno možgansko poškodbo

Pri smučarjih – osebah s pridobljeno možgansko poškodbo - moramo biti pozorni na naslednje:

• Izberemo ustrezno smučišče in smučarsko progo glede na posameznikove zmožnosti (fizične in kognitivne) in znanja.
• Obremenitev med vadbo ne sme presegati posameznikovih sposobnosti.
• Uporabnik mora biti ustrezno oblečen, da se lahko ustrezno giba, da ni preveč/premalo oblečen in da ga to ne ovira pri aktivnosti.
• Zaradi mraza moramo biti pozorni na oskrbo kože in problem termoregulacije.
• Zaradi možganske poškodbe je lahko poškodovan center za ravnotežje, kar vpliva na ravnotežje posameznika. V primeru slabega ravnotežja je stopnja tveganja za padec in ponovno poškodbo možganov ali zlom kosti zelo visoka, zato je pomembno, da pred smučanjem naredimo ustrezno oceno tveganja in predvidimo ukrepe za obvladovanje omenjenih problemov.
• Pozorni moramo biti na vidni kot pri osebah z neglektom (izpad dela vidnega polja) in uvesti ustrezne varnostne ukrepe na smučišču.
• Upoštevati in predvideti moramo uporabnikove potrebe in fizično udobje. Uporabniki lahko postanejo vznemirjeni in nemirni, ko so utrujeni, lačni ali čutijo bolečino, pri čemer pogosto ne prepoznajo teh potreb. Odmore med smučanjem in časovno dolžino smučanja moramo določati individualno, glede na utrujenost, motnje pozornosti in ostale sposobnosti pri posamezniku. Utrujenost posledično vpliva tako na fizične sposobnosti kakor tudi na kognitivne sposobnosti in povečuje možnost poškodb in nesreč.
• V pripravi na smučanje z uporabnikom je pomembno, da oblikujemo realna pričakovanja glede postavljanja ciljev, ki jih lahko uporabnik doseže.
• Izogibamo se prekomerni stimulaciji na smučišču. Podajamo kratka, jasna navodila.
• Uporabljajmo učenje po modelu: uporabnike učimo z lastnim vzgledom in jim s tem nudimo adekvatne vzorce vedenja ter konsistenco in kontrolo v različnih (obremenjujočih) situacijah. Prikaz/demonstracija: včasih je za razumevanje potrebnih več prikazov; oseba naj vadi dejavnost, na glas ponovimo potrebne korake, itd.
• Uporabnik pri smučanju potrebuje veliko usmerjanja, navodil, direktiv in vodenja. Čim manj poudarka naj bo na napakah. Usmerjeni bodimo na opogumljanje in spodbujanje za doseganje uspehov.
• Aktivnost smučanja je potrebno dobro načrtovati, saj ima lahko uporabnik s PMP prav zaradi problemov z izvršitvenimi funkcijami in motivacijo težave pri najenostavnejših nalogah in ne gre za to, da tega ne bi želel narediti, temveč gre za dejstvo, da ima prizadet del možganov, ki omogoča iniciativo, motivacijo in zmožnost načrtovanja. Včasih je zelo težko ločiti med omenjenimi motnjami ter hotnim nesodelovanjem.
• Smučanje naj bo zabavna in prijetna aktivnost.

Prednostni, pozitivni učinki in cilji programa

Vadba ima številne pozitivne vplive na človeški organizem in hkrati visoke zdravstvene preventivne učinke. Najpomembnejše je, da se aktivnosti izvajajo v naravi v zimskem času, na čistem zraku.

Glavni cilji programa so izboljšati ali ohranjati fizično kondicijo, izboljšati in spodbujati zdrav način življenja, razvijati ustrezen odnos do narave, uporabljati njene danosti za zdrav način življenja, spodbujati pozitivno samopodobo in osebno zadovoljstvo v življenju, večati občutek lastne vrednosti ob izvedenih nalogah, pridobivati nova znanja, spretnosti, veščine.

Nekaj zdravstvenih in psihosocilanih koristi, ki jih prinaša smučanje za naše uporabnike:

• izboljšuje splošno telesno pripravljenost, saj deluje celotno telo,
• izboljšuje gibljivosti sklepov, mobilnost,
• pozitivno vpliva na dvig splošne motivacije zaradi aktivacije in doseganja uspehov na športnem področju,
• krepi trebušne mišice,
• krepi srčno-žilni sistem,
• pozitivno vpliva na kardiorespiratorno zdravje in povečanje aerobne sposobnosti,
• povečuje anaerobne sposobnosti - mišično moč nog, hrbta in trebuha,
• izboljšuje ravnotežje in koordinacijo – usklajevanje gibanja vseh velikih mišičnih skupin,
• telesna aktivnost smučanja na prostem v naravi, pozitivno vpliva na obvladovanje stresa in napetosti,
• omogoča učenje, obnavljanje in ohranjanje smučarskih veščin,
• omogoča tekmovanje in zabavo,
• omogoča trening socialnih veščin in skupinskih dejavnosti,
• omogoča trening sprejemanja in izvajana navodil ter izvršitvenih funkcij,
• omogoča trening spomina in komunikacije.

Za naše uporabnike je umetnost, da pri smučanju skušajo ostati pokončni, medtem, ko drsijo po snežni podlagi. Da ostanejo v ravnotežju, morajo vklujčevati trebušne mišice in sicer tiste globoke, ki se začnejo na vsaki strani ob hrbtenici, se vijejo okoli telesa in se končajo pri medenici. To so trebušne mišice, ki skrčene delujejo kot »steznik« in stiskajo spodnji del trebuha. Krepijo se tudi ostale trebušne mišice in stabilizirajo hrbtenico, da se ne zvija ob nagibu naprej ali pri padcu. Izboljšanje moči trebušnih mišic pomaga izboljšati ravnotežje in koordinacijo.

Že pol ure smučanja brez postankov je dobra vadba za srčno-žilni sistem, ki se krepi, ne glede na to, kako smučate, kar pomeni , da se dvigne srčni utrip, poveča kroženje krvi in v tkivo prihaja več hranil in kisika, iz telesa pa se odvajajo odvečne snovi. Hkrati pri smučanju porabite več kalorij, mišice se pripravijo na več kisika in krvi, kapilare so bolj obremenjene in mišice so se zmožne raztegniti. Pri smučanju krepite celotno telo in je dobro za vse glavne mišične skupine. Najbolj so obremenjene notranje in zunanje mišice stegen, mišice upogibalke in mišice na zadnjici.

Smučanje je tudi dobro pri kontroli telesne teže. Bolj strm ko je teren, več kalorij boste porabili. Pri večjem naklonu smučišča boste vlagali večji napor, da ostanete v ravnovesju in porabili boste več energije. Razlog za hujšanje so tudi nizke temperatura v okolici, če je pod ničlo mora vaše telo poskrbeti, da se telesna temperatura dvigne in tako pokurite še več kalorij. Vse to velja tudi za naše uporabnike, vendar pa mi z njimi ne smučamo na zelo strmih in zahtevnih smučiščih ampak skrbno izbiramo zahtevnost proge glede na njihove sposobnosti in znanja.

Potrebna oprema za smučanje

Tehnična oprema

• alpske smuči, ki morajo biti ustrezno urejene oz. pripravljene za sneg z vezmi,
• smučarske palice.

Za sedeče smučanje se uporabljajo: biski-ji, monoski-ji, kartski-ji, tandemski-ji in stabilizatorji s smučmi (namesto palic) – kar pa v našem centru do sedaj nismo prakticirali, ker tovrstnih potreb oz. možnosti do sedaj nismo imeli.

Osebna oprema

• osebna oblačila: bunda in smučarske hlače

Bunda mora biti topla, nepremočljiva. Smučarske hlače morajo biti izrazito tople, da se ne podhladijo v noge.

• obvezna čelada

Čelada mora uporabniku omogočati udobje od znotraj, zlasti v predelu ušes, hkrati pa trdnost od zunaj, da ščiti glavo pred morebitnimi udarci. Pomemben je tudi zapenjalni sistem čelade, ki obdrži čelado na glavi ob padcu.

• smučarske rokavice

Smučarske rokavice morajo biti tople, hkrati pa omogočati dober oprijem stabilizatorja. Pri osebah, ki imajo okvarjeno motoriko rok, se uporabljajo rokavice na palec, saj je pet prstne rokavice težko obleči.

• smučarski čevlji

Smučarski čevlji morajo prav tako kot ostala oprema zadostiti toplotnim pogojem, morajo pa hkrati biti ustrezne trdote in ne prezahtevni.

• odsevni jopič

Odsevni jopič je močno priporočljiv, zlasti na smučiščih kjer je več ljudi, saj so reakcije smučarja in učitelja smučanja daljše kot pri samostojnem smučanju. S tem opozorimo ostale smučarje na večjo pozornost na nas na smučišču.

• smučarska očala ali sončna očala

So priporočljiva predvsem zaradi odboja svetlobe od snežne podlage. Pomembna so tudi v primeru slabšega vremena in megle.

Osebna oprema spremljevalca/vaditelja smučanja

• alpske smuči

Običajno priporočamo krajše (slalomske), zaradi lažje vodljivosti ter srednje trde. Pri asistenci smučarju morajo biti dovolj lahke, da je učitelj smučanja okreten, hkrati pa mora imeti kontrolo nad samim sabo in smučarjem.

• smučarski čevlji

So običajno mehkejši, saj priprava in ogrevanje zahtevata od učitelja smučanja veliko dela brez smuči, hoje v smučarskih čevljih, odpenjanja, zapenjanja smuči, pomoč na smučišču in vlečnih napravah, ipd.

• osebna oblačila in čelada

Rokavice morajo biti tanke a tople, z dobrim oprijemom, da nam niso v napoto.

Rekviziti za popestritev smučanja

• stožci,
• zastavice in resice,
• količki, itd.

V Centru Naprej smučanje uporabljamo v terapevtske in rehabilitacijske namene in z njim dosegamo rehabilitacijske cilje posameznega uporabnika (osebe z invalidnostjo).

Vendar, ko govorimo o smučanju (ali katerem koli drugem športu) oseb z invalidnostjo ne moremo govoriti samo o terapevtski oz. rehabilitacijski dejavnosti. Osebe z invalidnostjo se mnogokrat želijo tudi vključiti v smučanje s tekmovalnimi cilji, zmagati na tekmovanju. Tekmovanja pa so lahko na različnih ravneh, tudi na najvišjem nivoju, t.j. paraolimpijska. V vseh primerih pa je pomembno, da ima športnik z invalidnostjo možnost, da trenira, potuje, tekmuje, doživlja uspehe in neuspehe, veselje in žalost in da pri tem dobi ustrezno podporo.