Model rezultatov primerjave Šport za razvoj 7. 2.

Socialne, emocionalne in kognitivne spretnosti

Samoučinkovitost

Zaznano samozaupanje v trenutne sposobnosti in sposobnosti za izvajanje nalog v prihodnosti. Samoučinkovitost je odvisna od specifičnosti posamezne naloge, lahko smo dobri v nekaterih nalogah, v drugih pa nam sploh ne uspeva. Prepoznati morate, da lahko sami naredite spremembo v svojem življenju. Zaznavanje lastne samoučinkovitosti lahko igra pomembno vlogo pri tem, kako uspešno bo oseba dosegala svoje cilje, reševala posamezne naloge in se spopadala z izzivi.

Samozavest

Splošni občutek osebe o lastni vrednosti, samospoštovanju, samozaznavanju, in samozaupanju. Vključuje prepričanja o sebi, ki so vezana na izgled (telesni), čustva in vedenje.

Motivacija

Proces ki začne, vodi in vzdržuje ciljno usmerjeno vedenje. Motivacija je proces, ki osebo vzpodbudi, da reagira in želi nekaj doseči (ambicije, želje in pričakovanja). Včasih smo motivirani zaradi osebnega zadovoljstva, včasih pa nas ženejo zunanje nagrade (denar, priznanje, pohvale). Za proces motivacije je značilno, da vključuje aktivno iniciacijo in nadaljen trud kljub oviram, ki lahko stojijo na poti do cilja.

Obvladovanje čustev

Prepoznavanje čustev in njihovega vpliva na osebo (samozavedanje). Preučevanje čustev in reguliranje njihovega vpliva na misli in vedenje osebe (samorefleksija). Obvladovanje negativnih in frustrirajočih čustev (samokotrola, samoregulacija in samodisciplina).

Vzdržljivost

Kako oziroma koliko je oseba vztrajna, ko naleti na ovire. Fleksibilnost, prilagodljivost in obvladovanje sprememb.

Socialne spretnosti

Kako se oseba povezuje in je v interakciji z drugimi. Izraz se lahko nanaša na preproste socialne kontekste ali delovno okolje. Samozavest v socialnih interakcijah (socialne kompetence); oblikovanje odnosov; učinkovito delo v skupinah; razumevanje drugih; biti vodja ali vzornik; motivacija drugih in sočutje do soljudi; komunikacijske spretnosti; izražanje; poslušanje.

Kognitivne sposobnosti

Mentalni procesi (zaznavanje, pozornost, spomin, sprejemanje odločitev), ki zajemajo reševanje problemov, organizacijo časa, kritično mišljenje, kreativnost in intelektualno fleksibilnost.

Posameznikovi dosežki in vedenje

Izboljšano fizično počutje

Izboljšane funkcije in kondicija telesa, izboljšane kardio-respiratorne funkcije, večja mišična moč, izboljšana struktura telesa in raven holesterola, bolj zdrave kosti, združene in izboljšane funkcije imuskega sistema in zdravja osebe.

Izboljšano duševno zdravje

Boljše počutje in razpoloženje, občutki sreče in življenjskega zadovoljstva, zmanjšani občutki zaznanega stresa in anksioznosti.

Vztrajanje pri športu/fizični aktivnosti

Večja intrizična (notranja) motivacija za fizične aktivnosti, nove stalne športne navade, in sprejemanje misli oziroma dejstva, da je šport »tista prava stvar« za osebo.

Pozitivno vedenje povezano z zdravimi navadimi

Bolj zdrave navade pri prehrani (diete in zdrava živila), varna spolnost, zmanjšana zloraba škodljivih substanc, prenehanje kajenja.

Zmanjšano anti-socialno vedenje

Večje pro-socialne vrednote, zmanjšano vedenje, ki vključuje žaljenje, nadlegovanje in frustracijo drugih ljudi. Več pozitivnih socialnih interakcij.

Izboljšane sposobnosti učenja in več prisotnosti v šoli

Večja zavezanost in predanost šoli, izboljšano vedenje v šoli, manj absentizma.

Izboljšano doseganje dobrih rezultatov na učnem področju

Napredek pri učenju, akademskih spretnostih, doseganju uspehov v šoli in večji uspeh pri kvalifikacijah oziroma v izbirnih postopkih.

Okrepljena perspektiva zaposlovanja

Izboljšane možnosti na stalnem delovnem mestu ali večji dostop do priložnosti za zaposlovanje ali usposabljanja; izboljšane spretnosti, kombetence in izkušnje.

Bolj varno nastanjeni

Ustrezna in dolgoročna nastanitev.

Medosebni odnosi

Več medosebnih odnosov in zaupanja

Medosebni odnosi oziroma »socialni kapital« osebe opisujejo vzorec in intenziteto formalnih in neformalnih socialnih mrež, ki jih ima oseba ter vrednote, ki si jih oseba deli z drugimi v tovrstnih mrežah. Dejavniki medosebnih odnosov vključujejo večjo stopnjo zaupanja, vključenost v večje število socialnih skupin ter izboljšan dostop do socialnih mrež in kontakov v posameznikovem življenju. V posameznih socialnih mrežah ima lahko oseba različne vrste medosebnih odnosov:

• Pristni medosebni odnosi vključujejo tesne vezi med ljudmi in so karaktezirani z zaupanjem in tesno povezanostjo.
• Distancirani medosebni odnosi vključujejo interakcije med ljudmi, ki so bolj ohlapne in šibke. Tovrstne interakcije se med seboj tudi bolj prepletajo.
• Povezujoči odnosi karakterizirajo socialne vezi med ljudmi glede na hierarhijo po stopnji moči in pomembnosti.

Več družbene povezanosti

Povezana skupnost je tista, v kateri obstaja skupna vizija in občutek pripadnosti vseh članov neke skupnosti. Raznolikost ljudi in njihovih osebnih kapacitet je dobrodošla in pozitivno cenjena. Glavna značilnost družbene povezanosti pa je, da imajo vse osebe enake življenjske možnosti.

Več prostovoljstva

Prostovoljstvo je ponavljajoča se aktivnosti, ki vključuje preživljanje časa neke osebe v tej aktivnosti, je neplačana in je njen glavni cilj, da prinaša korist in zadovoljstvo družbi ali posamzniku, ki ni v sorodstvenem razmerju s to osebo ali skupino. Prostovoljstvo mora biti svobodna in avtonomna odločitev vsakega posameznika.

Pozitivno starševtsvo

Izboljšane starševske vloge, kompetence in spretnosti, izboljšano mentalno počutje staršev, manj vedenjskih težav pri otrocih.

Koristi za družbo

Manjša potreba po zdravstvenih storitvah

Izboljšano telesno zdravje zaradi boljše telesne kondicije in zmanjšane prekomerne telesne teže. Preprečevanje večjega števila kroničnih bolezni (kardiovaskularne bolezni, srčne bolezni, diabetis, rak, osteoporoza, visok krvni tlak) in terapevtski vpliv na obvladovanje obstoječih bolezni in zdravstvennih stanj. Izboljšano duševno zdravje zaradi manjše stopnje možnosti za depresijo, anksioznih stanj, stresa ter večje možnosti za dobro počutje in obvladovanje nekaterih kliničnih diagnoz osebnostnih in duševnih motenj (kot je na primer shizofrenija).

Prispevanje h gospodarstvu, prisotnost na trgu dela.

Zdrav trg zaposlovanja, večja produktivnost za materialne dobrine in druge storitve, večja stopnja inovativnosti v poslovanju; povečan dohodek za družbo preko obdavčljivega dohodka.

Zmanjšana odvisnost od javne blaginje

Osebe so opolnomočene in zmorejo bolje obvladovati vsakodnevne stroške in jih razporejati skozi daljše časovno obdobje, posledično so manj odvisne od državne blaginje (ogrevanje, stroški v gospodinjstvu,…)

Manj pogosto predmet kazenskega pravosodja

Izboljšano pro-socialno vedenje, manjša stopnja zločina in anti-socialnega vedenja, posebej na se zmanjša stopnja recidiva, vožnje pod vplivom alkohola, zlorabe nedovoljenih drog, kriminala, odstonosti iz šole in tatvin.

Okrepljena skupnost z demokratičnim delovanjem

Večja stopnja državljanjske aktiviranosti (državljani se aktivno vključujejo v življenje v skupnosti z namenom, da se zagotovijo optimalni pogoji zaživljenje soljudi v skupnosti in se oblikuje funkcionalna skupnost za prihodnje generacije), cečja stopnja skupnostne angažiranosti in medsebojne socialne povezanosti.

Večja pravičnost in enakopravnost

Večja stopnja enakosti in pravičnosti pri omogočanju priložnosti vsem ljudem, zmanjšana stopnja stigmatizacije in diskriminacije na vseh področjih (delo, javnost, politika,… vse življenjske priložnosti).