Cheerleading 6. 12.

Uvod
Navijanje ( cheerleading) je šport, ki je priljubljen zlasti v ZDA. V Evropi se šele uvaja zahvaljujoč gibanju, ki pridobiva vse več kompetenc in strokovnosti in izhaja iz začetne improvizacije. Cilj navijanja je ustvariti koreografijo, sestavljeno iz elementov gimnastike, plesa in akrobacije. Zasnovano je tako, da med tekmami spodbuja ekipe na igrišču. Zaradi tega v koreografiji nikoli ne manjka razburljivih elementov, ki spodbujajo javnost k navijanju.

Kaj je cheerleading?

Cheerleading je neke vrste »navijaški ples«. To je skupinski ples, ki vključuje navijanje, aerobiko, gimnastiko in še kaj. Razvijati se je začel v 19. stoletju v Združenih državah Amerike kot podporna dejavnost drugim športom. (»rtv slo: otroški portal - Navijanje«, 2019).

Poznamo dve zvrsti cheerleadinga: prva je tekmovalni cheerleading in navijaštvo, druga pa pom pom skupine (Cheerleading, 2018).

Obema je skupno to, da je njun osnovni namen skrb za športno vzdušje na tekmah in predstavljanje društva, šole oziroma institucije. Koreografije so sestavljene iz plesnih korakov, ki jih navijači izvajajo ob ritmični glasbi, del pa je bolj navijaški, kjer pride do izraza glasovna moč nastopajočih, njihova srčnost, energičnost in izvirnost. Skupine pri nastopih lahko uporabljajo table z napisi, cofe ( pompone), megafone, zastave in podobno. Cheerleaderji vključujejo v koreografije precej težke akrobatske prvine (skoki, dvigi, piramide), koreografije plesnih ali pom pom skupin pa ne smejo vsebovati akrobatskih prvin. Obvezni del koreografije so oblačila, ki se morajo barvno ujemati, pri plesni pom pom skupini pa še cofi ( pom pomi), po katerih je skupina tudi dobila ime. (Zveza znps: Navijaške in plesne skupine, 2019).

Navijanje - komu je namenjeno?

Navijanje je zelo vsestransko uporabno in s kompleksnostjo koreografije ga je mogoče prilagoditi skoraj vsem vrstam invalidnosti. Na primer, obstajajo integrirane ekipe posameznikov s telesnimi in intelektualnimi motnjami in brez njih, ki z lahkoto nastopajo skupaj.

V takem timu bodo osnovno raven sestavljali predvsem plesni elementi, deli umetniške (flipi, kolesa ...) ali akrobatske gimnastike (skoki, triki ...) pa so prepuščeni samo športnikom, katerih invalidnost to dopušča. Elementa spektakularnosti, ki ga navijaška zasedba prinaša s seboj, ne gre podcenjevati. Ni slučajno, da se uporablja izraz »razstava«. Koreografija je narejena tako, da pritegne pozornost, da na ekstroverten in energičen način pritegne javnost. To je vidik, ki bi mladim lahko pomagal pri navezovanju na bolj ali manj široko javnost.

Zakaj cheerleading?

Energija, navdušenje, vpletenost. To so tri ključne besede pri navijanju. To omogoča učinkovitejše odstranjevanje zidu pietizma in žalosti, kar prepogosto spremlja dejavnosti otrok z invalidnostjo. Tudi javnost, ki je navajena paraolimpijske dejavnosti, prevzamejo koreografija, poziv k akciji in ritmična glasba.

Poleg tega navijanje ni samo tekmovalni šport. Rojeno kot "stranska" dejavnost športnega dogodka, je namenjeno za zabavo javnosti in spodbujanje k navijanju. To je komponenta, ki jo je še danes mogoče izkoristiti, saj vodi ekipo, da nastopa na večjih ali manjših prireditvah ter pomaga pri promociji in ozaveščanju o športu.

Kako prilagoditi dejavnost

Prilagajanje aktivnosti je, kot je že bilo poudarjeno, odvisno od težavnosti koreografije. Najenostavnejši elementi plesa so tisti, ki se jih je treba dobro naučiti. Rutina mora biti otrokom dovolj preprosta, vendar dovolj zanimiva za občinstvo.

Če je pri uporabnikih z intelektualnimi primanjkljaji treba upoštevati spomin in prostorsko sposobnost, je treba za Paraolimpijske uporabnike upoštevati druge dejavnike.

Morda umetniško izvajanje ne bo težava pri najpreprostejši koreografiji, pri bolj zapleteni pa lahko tvegamo, da elementov ne morejo izvesti. Na to bodite vedno pozorni. Invalidski vozički na drugi strani niso nepremostljiva ovira. V plesnem svetu je tudi veliko primerov, po katerih se je mogoče zgledovati.

Če imajo športniki večje fizične zmožnosti, lahko vključujejo elemente umetniške gimnastike ali celo akrobacije. Spomnimo se, da je treba te elemente dobro preučiti in ovrednotiti za vsak primer posebej. Poleg tega bi jim morali posvetiti veliko truda in jih uvajati postopoma, da bi bili čim bolj popolni (med predstavo bi čustva lahko vplivala na izvedbo).

Oprema

Cheerleading v manj zahtevni obliki ne zahteva posebne opreme:

Oblačila

Vpliv uniforme je ključen, vsaj med predstavami. Možne so različne rešitve. Enak dres za vsakogar je dobro izhodišče, pa vse do profesionalnih uniform (ki so precej ddražje).

Pom pomi

V staromodnih predstavah so nuja, vendar niso nujno potrebni elementi pri športnem navijanju. Tudi v tem primeru obstajajo cenejše in profesionalne, dražje različice pom pomov.

Avdio sistem

Koreografija je zasnovana na podlagi glasbe, ki jo je treba predvajati med vadbo. Zato je potrebna oprema s sistemom za predvajanje glasbe. To je tisto, kar je potrebno za izvedbo zelo osnovne koreografije, sestavljene iz elementov čistega plesa. Ko se težavnost vaj povečuje, bo potrebna tudi druga oprema. Vzmetnice in umetniški trakovi so ključni za varno treniranje trikov in elementov umetniške gimnastike.

Primer - cheerleading v Centru Naprej

V Centru Naprej smo uporabnikom ponudili možnost vključitve v plesno pom pom navijaško skupino. Sestavili smo dve skupini uporabnikov in uporabnic, ki so izrazili željo po sodelovanju v skupini. Z različnimi gibalnimi strukturami, skoki, plesnimi koraki in prostorskimi menjavami vplivamo na ravnotežje, koordinacijo, gibljivost, spomin vključenih uporabnikov. Ker je aktivnost skupinska in zahteva sodelovanje in usklajenost, pa z aktivnostjo delujemo tudi na socialne spretnosti in veščine: sodelovanje, prilagajanje, sprejemanje…

Koreografije za točke prilagajamo sposobnostim in omejitvam vključenih uporabnikov ( težave z ravnotežjem, gibalna oviranost, motnje spomina, slabša koordinacija…). Čeprav je končni cilj sestava in izvedba točke, ki jo skupina izvede čim bolj sinhrono, je v rehabilitacijskem smislu zelo pomembno, da uporabnike vključujemo že v načrtovanje koreografije, ideje za kostume, izdelavo kostumov , izbiro glasbe, pripravo navijaških rekvizitov, cofov...

Priporočila za delo:

• vključevanje uporabnikov v načrtovanje koreografije in pripravo rekvizitov, oblačil in glasbe;
• prilagajanje koreografije sposobnostim in omejitvam vključenih uporabnikov;
• primerna obutev ( udobna, mehka, ki ne drsi);
• ogrevanje pred pričetkom vadbe ( hoja, tek na mestu, dvigovanje nog)in raztezanje ( vrat, ramena, roke, hrbet, trebuh, prsni del, noge, gležnji)
• plesni del ( postopno učenje korakov, menjave položajev) brez glasbe s štetjem, kasneje ob glasbi;
• zahtevnost koreografije prilagajati sposobnostim vključenih;
• po končanem treningu pogovor, sproščanje.

Osnovni navijaški gibi:

Osnovni položaji dlani:

• pest,
• »rezilo« (ravne dlani, prsti so skupaj),
• jazz položaj rok.

Osnovni položaji stopal:

• ekstenzija (»špičke«),
• fleksija, - normalen položaj.

Značilni položaji nog:

• stoja razkoračno (širok razkorak),
• izpadni korak (naprej in v stran),
• stoja spetno in različne druge kombinacije.

Osnovni gibi z rokami:

• visoki in nizki »V«,
• vzročenje,
• priročenje (skrčeno),
• lokostrelski položaj,
• odročenje skrčeno,
• predročenje skrčeno,
• položaj »L«,
• diagonala,
• položaj »T« (polovični),
• udarec,
• položaj »K«,