Športna orientacija 6. 10.

Prilagojena športna orientacija - šport za vse

Prilagojena športna orientacija (različica športne orientacije) je šport, ki predvsem poudarja koristi preživljanja časa na prostem in spodbuja osebe z motnjami v duševnem razvoju, druge osebe z invalidnostjo, otroke, mlade in starejše, da se na igriv in aktiven način povežejo z drugimi, z okoljem in z naravo.

Kadar v dejavnost vključujemo osebe z invalidnostjo, moramo upoštevati nekatere strategije ki omogočajo, da aktivnosti potekajo varno, udeleženci pa ostanejo zainteresirani in vključeni.

Pomembno je:

• da izvajalci dejavnosti poznajo skupino s katero delajo in vedo katere vrste potreb ima njihova skupina,
• da vedo kateri udeleženci potrebujejo podporo, delno podporo za izvajanje dejavnosti in kateri so skoraj neodvisni udeleženci,
• pred načrtovanjem aktivnosti spoznati teren za izvajanje aktivnosti in ga označiti in prilagoditi udeležencem.

Z ustreznim poznavanjem udeležencev in skrbnim načrtovanjem aktivnosti se lahko izognemo nekaterim manj »prijaznim« situacijam in oblikujemo strategije za boljše in uspešnejše sodelovanje ter varnost udeležencev.

Načrtovanje aktivnosti:

Pohode po naravi ali po urbanem okolju prilagodimo različnim ciljnim skupinam. Udeleženci so lahko starejši, majhni otroci ali osebe z invalidnostjo. Kadar gre za občutljivo skupino udeležencev se lahko pojavljajo težave z ravnotežjem, hitrejšim utrujanjem, slabim prenašanjem mraza ali vročine ter vrsta drugih težav. Ko načrtujemo aktivnost moramo biti pozorni, da teren ustreza značilnostim udeležencev. Izogibamo se velikim naklonom poti, ki lahko pomenijo veliko fizično zahtevnost, kar lahko ogrozi uspeh aktivnosti in ima negativne posledice za udeležence. Posebno skrb moramo nameniti tudi načrtovanju časa aktivnosti in ustrezni hidraciji med aktivnostjo.

Po potrebi lahko označimo območje proge zaradi lažje orientacije in varnosti udeležencev.

Upoštevati je treba preproste elemente in referenčne točke, tako da jih lahko udeleženci prepoznajo ne glede na stopnjo njihove omejitve. Ena od značilnosti, ki predstavlja pomemben del udeležencev z zmerno ali celo hudo intelektualno prizadetostjo, je povezana z dekodiranjem simbolov. Boljša možnost prepoznavanja elementov, simbolovi in kod jim bo omogočila bolj samostojno raziskovanje.

V komunikaciji uporabite preprosta sporočila. Navodilo mora biti natančno in mora vsebovati potek dejavnosti in potrebne varnostne ukrepe. Bodite potrpežljivi in ​​se prepričajte, da udeleženec navodila razume in si jih zapomni, saj sta pozornost in zanimanje za navodila običajno majhna. V komunikaciji je treba uporabljati preprosta in konkretna sporočila. Pri ponavljanju navodil vam lahko pomaga tudi drugo osebje (nudenje individualne pomoči).

Pred orientacijsko potjo je treba izvesti ogrevanje, ki lahko poteka ob glasbi, v obliki plesa ali s kombinacijo gimnastičnih vaj. Skozi znakovni jezik, sheme ali tridimenzionalne predstave lahko pomagate sestaviti strukturo tistih elementov, s katerimi se bodo srečali na poti; s koreografijo poskušajte prikazati elemente, ki se bodo pojavili med aktivnostjo: simboli kart, zemljevidov in barv.

Točke na zemljevidu morajo biti povezane z elementi, ki jih lahko udeleženci preprosto prepoznajo: npr. pasja hiša, vodnjak, cvetlična korita, mlin, jezero itd. V ta namen je mogoče uporabiti več strategij, kot so: besedne zveze z rimo, zvoki, grafika, gibi, obrazni in telesni izrazi. Vodjem skupin zagotovite tudi razširjeno različico elementov aktivnosti. Takšni elementi naj bodo na voljo ločeno, da lahko naredijo različne sete sestavljank, na primer: barvne plošče, simboli in številke, kot so simboli Bliss, ki so prikazani na igralnih kartah.

Zemljevid v formatu A3 omogoča izdelavo kratke zgodbe z uporabo simbolov in asociacij, na primer prehranske verige. Udeležencem je lahko na voljo območje z igrami, s pomočjo katerih se lahko navežejo na elemente in predmete, ki jih najdejo na poti.

Uporabljmo lahko pripomočke, kot so: kamen, škarje, papir, škatle različnih velikosti za barvno sestavljanko.

Identifikacija skupin: majice, telovniki, značke, zapestnice svetlih barv, da se udeleženci ne izgubijo in ne ogrožajo svoje varnosti na nepreglednem terenu.

Prilagojena športna orientacija je predvsem igra, ki naj bi pripomogla k doseganju samostojnosti oseb z invalidnostjo v smislu znajti se v prostoru in času. Prilagoditve se nanašajo na zahtevnost proge (tudi arhitektonske ovire) in na prilagoditev tekmovalnih kart ter oznak na kontrolnih točkah.

Kratka zgodovina in osnovna pravila

Športna orientacija je tekmovalni šport, ki ga izvajajo v mnogih državah, še posebej priljubljen je v Severni Evropi.

Na Portugalskem se je gospod Joaquim Margarido, bloger, fotograf in zdravstveni delavec v bolnišnici Prelada v regiji Oporto, ki goji veliko strast do narave in orientacijskih pohodov in je že nekaj let povezan s tem športom odločil, da bo naredil različico športne orientacije pri kateri bi lahko sodelovali ljudje vseh starosti z ali brez invalidnosti. Tako je leta 2014 uvedel prilagojeno športno orientacijo. Naredil je preprosto shemo z uporabo zemljevidov na katerih so označene osnovne poti. Kontrolne točke je poleg prizme označil še s kombinacijo osnovnih barv: rdeče, zelene in modre, skupaj z učinkovitimi jezikovnimi slikami ali simboli, ki jih je izumil Charles Bliss, tako da jih lahko ljudje z večjo stopnjo invalidnosti uporabljajo kot osnovno komunikacijo. Oznakam na trenu pa je prilagodil kontrolne kartice, na katerih se označujejo najdeni simboli.

Način tekmovanja in pripomočki

Prilagojena športna orientacija je aktivnost, ki poteka po poti, označeni na zemljevidu. Na zemljevidu so označena mesta oz. kontrolne točke, ki jih je treba najti v pravilnem zaporedju. Udeleženci morajo začeti na prvi točki in končati na tisti, ki je označena kot zadnja. Pri pripravi proge lahko določimo poljubno število točk, pri tem pa pazimo, da jih ni ne preveč in ne premalo glede na zemljevid in sposobnosti tekmovalcev.

1. Na štartu, ki je običajno tudi cilj tekmovanja, vsak tekmovalec ali ekipa dobi zemljevid in kontrolno kartico. Na zemljevidu so označene kontrolne točke, ki jih je potrebno najti na poti in legenda z označenim zaporedjem kontrolnih točk. Točke so označene s številko in zaporedjem treh barv. Zraven barv je kvadrat s simbolom, ki ga morajo najti na poti in ga potrditi z luknjačem na kontrolni kartici.

2. Na kontrolni kartici s simboli, ki jo dobi vsak tekmovalec ali ekipa, je napisano ime in priimek tekmovalca oz. ime ekipe. Ob odhodu s štarta se zapiše čas odhoda in čas prihoda ob prihodu v cilj. Na kartici tekmovalci s perforatorjem označijo ustrezno polje, ko najdejo ustrezno točko na terenu. S tem potrdijo, da so na terenu našli na zemljevidu označeno točko. Na kartici označimo simbol, ki ustreza barvni kombinaciji na zemljevidu in na kontrolni točki.

3. Vsaka točka na trenu je označena z orientacijsko prizmo, ki ima pritrjen tudi kontrolni luknjač/ označevalec, s pomočjo katerega na kontrolni kartico potrdimo obisk posameznih točk.

4. Vsaka točka na poti je označena z zaporedno številko, s štirimi ploščicami z barvami, rdečo, zeleno ali modro, ki so lahko v različnih vrstnih redih in z enim izmed že prej omenjenih simbolov.

5. Na kontrolni točki si tekmovalci ogledajo plošče in za perforacijo izberejo simbol, ki je ob pravilnemu zaporedju barv na kartončku. Nato na kontrolni kartici označijo z luknjačem simbol, za katerega menijo, da je pravilen, in nadaljujejo na naslednjo točko. Če nobena barva ne ustreza želenemu zaporedju, označijo kvadrat z X.

6. Ko končajo nalogo in obiščejo vse kontrolne točke, se vrnejo na štart/cilj in oddajo kontrolno kartico z vsemi zbranimi odgovori. Sodniki tekmovanja, ki imajo kartico z vsemi pravilnimi barvnimi zaporedji in simboli, bodo pravilne rezultate primerjali s kartico posameznika/ekipe in dodelili ustrezne točke.

7. Na tekmovanju se meri čas potreben za prehod celotne tekmovalne proge. Če so tekmovalci ali ekipe izenačeni po številu točk, zmaga ekipa, ki je porabila najmanj časa za celotno progo.

Prilagojena športna orientacija je primerna za različne skupine in posameznike z invalidnostjo.