Ustvarjanje varnega odnosa 5. 4. 2

Pogled na varne odnose seže izven meja izobraževanja, saj je tema intenzivnega teoretičnega in empiričnega zanimanja v okviru poučevanja in svetovanja. Sodelovalni odnos med izvajalcem in uporabnikom storitve v učnem okolju je vsekakor napovedovalec rezultatov programa. To raziskovalno področje sproža vprašanje, zakaj raziskovalci športne psihologije niso razmišljali o raziskovanju »mi« odnosa, ampak dveh ločenih »jaz« odnosov ali dveh ločenih posameznikov v diadnem razmerju.

Osnova za strokovni odnos je spoštovanje dostojanstva, vrednot in pravic klienta oz. uporabnika. Izvajalci izkazujejo spoštovanje, kadar vzdržujejo ustrezne meje in zagotavljajo, da so njihovi odnosi vedno v korist oseb z invalidnostjo. Druga pomembna lastnost tega odnosa je zaupanje. Torej je to prepričanje, da izvajalci posedujejo znanja in veščine, potrebne za določen program, in da bodo ohranili zaupnost, če bodo uporabniki delili osebno izkušnjo. Meje so zelo pomemben del odnosa, saj je potrebna ustrezna čustvena in fizična distanca, da ostanemo objektivni in strokovni, medtem ko delamo z uporabniki. To je povezano tudi z neravnovesjem moči in izvajalec se mora zavedati kakšen je cilj odnosa, da lahko prepreči zlorabe. Potreben je vsekakor občutek bližine in empatije, ki je potreben za razumevanje in ustrezen odziv, ko je oseba z invalidnostjo anksiozna in doživlja stisko (Papouli, 2014; Reamer, 2003).

Vzorčni seznam nasvetov za vzpostavitev varnega odnosa:

• spoštujte način interakcije vsakega člana,
• povabite uporabnike, da izmenjajo izkušnje in misli glede programa,
• pokažite hvaležnost, če vas poslušajo in spoštujejo,
• povabite druge strokovnjake, da sodelujejo na dogodkih,
• ko vidite uporabnika v stiski, najdite čas, da se pogovorite z njim,
• spoštujte posameznikove kulturne in družinske razmere.

Strokovne meje so ključni sestavni del vsake poklicne etike. Vsa vprašanja, povezana z mejami, niso nujno neetična, vendar jih je veliko (Reamer, 2003). Dejavniki, kot so čustvena povezanost z uporabnikom, želja po verski indoktrinaciji, potencialni finančni dobiček in želja po izkoriščanju uporabnika na druge načine, lahko včasih privedejo do neetičnega prestopanja teh meja (Papouli, 2014; Reamer , 2003).

To pomeni, da ohranjanje poklicnih meja lahko včasih pomeni usklajevanje osebnih in poklicnih etičnih kodeksov (Reamer, 2003).

Program usposabljanja Bowlerja in Nasha (2014) vključuje razprave o razlikah med dvema vrstama odnosov - poklicnim in osebnim. V povezavi z vedenjem so si postavili nekaj pomembnih kategorij: plačilo, namen odnosa, ravnovesje moči v odnosu in odgovornost za odnos. Te kategorije so zelo različne, če upoštevamo njihove posledice v poklicnem in osebnem odnosu. Kar zadeva vedenje, poklicne odnose urejajo poklicni standardi in etični kodeksi, po drugi strani pa osebne odnose vodijo osebna prepričanja in vrednote. V osebnih odnosih plačilo ni potrebno, medtem ko v poklicnih odnosih stranka plačuje za pridobljeno znanje. Obstaja pogodba o zaposlitvi, ki določa pogoje za to izplačilo.

Predstavljamo vzorčno situacijo, ki bi lahko pomagala izvajalcem, da bi razumeli, kako razlikovati med obema vrstama odnosov v resničnih situacijah in kako koristno bi bilo za njih, da jo razrešijo na učinkovit način.

Situacija: Ste izvajalec športnih aktivnosti, ki dela v centru za rehabilitacijo oseb s pridobljeno možgansko poškodbo. Uporabnik s travmatsko poškodbo je bil sprejet pred mesecem dni in nanj ste se še posebej navezali, medtem ko ste preživljali čas na igrišču. Njegova družina je oddaljena in ni posebej zainteresirana za njegove uspehe v športu. Ob njegovi zmagi na tekmovanju mu kupite darilo, ki stane 30 €, in naredite torto. Navdušen je. Počutite se zadovoljno.

Bi morali to storiti, če ja, zakaj, če ne, zakaj?

Odgovor: V svojem navdušenju, da naredite nekaj posebnega za osebo s poškodbo, ste samostojno favorizirali uporabnika. Niste natančno premislili o širšem pomenu obdarovanja te osebe. Posledično bi se lahko drug uporabnik v skupini za fizično aktivnost počutil izključeno. Tudi darilo lahko vidite kot poskus ustvarjanja posebnega, osebnega odnosa izven meja poklicnega odnosa. Reakcija osebe lahko ustvari navezanost in upanje za začetek prijateljstva in druženje zunaj centra.

Smith in drugi (1997) so nam posredovali vzorčni seznam opozorilnih znakov za izvajalce, da je njihovo vedenje preseglo meje strokovnega odnosa (Smith in sod. 1997). Seznam ni izčrpen, vendar daje dober primer nekaterih pogostih situacij, ko naš odnos z uporabnikom ni več le strokoven:

• pogosto razmišljate o uporabniku, ko niste v službi,
• pogosto načrtujrte dejavnosti drugih uporabnikov glede na potrebe tega uporabnika,
• iščete možnosti za druženje ali preživljanje prostega časa z uporabnikom,
• delite osebne informacije ali skrbi o strokovnem delu z uporabnikom, zaradi katerih vas uporabnik lahko vidi kot prijatelja, ne pa več kot strokovnjaka,
• ste močno čustveno navezani in želite pomagati uporabniku pri doseganju njegovih ciljev, da spregledate vse komentarje kolegov ali želje uporabnika ali njegove družine,
• skrivate nekatere vidike odnosa z uporabnikom pred drugimi,
• več fizičnega dotika, kot je primerno ali potrebno za situacijo,
• romantične ali seksualne misli o uporabniku.