Izzivi za izvajalce in uporabnike 5. 4. 5

To poglavje se osredotoča na raziskave in izkušnje izvajalcev, da bi predstavili izzive, s katerimi se srečujejo izvajalci / trenerji / vaditelji in osebe z invalidnostjo pri načrtovanju ali sodelovanju v telesni aktivnosti. Številni avtorji opisujejo več specifičnih značilnosti in izzivov, s katerimi se srečujejo pri organizaciji prilagojenih programov telesne aktivnosti (Bodde in Dong-Chul, 2009; Frey in sod., 2005).

Najprej se osredotočimo na učenje motoričnih spretnosti, ki jih je treba upoštevati med izvajanjem aktivnosti. Načrtovati moramo dovolj časa za utrjevanje teh spretnosti - bolj kompleksna je veščina, težje jo je pridobiti. Stopnja gibčnosti je pri osebah z invalidnostjo zmanjšana, pri aktivnostih, kjer je potrebna koordinacija, pa je vidna togost mišic. Med izvajanjem nove veščine se pojavljajo pretirani gibi, ki so prisotni dlje časa in jih je težko odpraviti. Ljudje z invalidnostjo pogosto napenjajo napačne mišice, pojavi se tudi hiperaktivnost ali mišična hipoaktivnost.

Izzivi so povzeti po merilih B. Horneja v (Uveljavitev športa in telesne dejavnosti za invalide - v Clemete, 2017) in Dowlingovih meril (Šport, treniranje in intelektualna invalidnost). V skladu s tem smo izzive razdelili v dve glavni kategoriji:

Okoljski

• Objekti: ni dostopnih zgradb/objektov, čakalni seznami.
• Oprema: pomanjkanje dostopne opreme za vadbo, pomanjkanje ustrezne opreme.
• Zdravje in varnost: bolečina, pomanjkanje energije, zdravstveni pogoji, pomanjkanje moči, utrujenost, dalj časa za razvoj spretnosti, debelost, zmanjšana sposobnost razumevanja pravil in razlage navodil, slabe motorične sposobnosti, proteza (ki lahko med hojo povzroči kurje oko ali žulje med hojo ali tekom, tako da se mnogo športnikov odloči za šport v invalidskih vozičkih ali druge vrste športov, pri katerih proteza ni potrebna (Bragaru et al, 2013).
• Lokacija: ni prevoza, zgradbe ali objekti se nahajajo daleč stran.
• Stroški: stroški programa in opreme, zapletene družinske razmere zaradi visokih dodatnih stroškov za oskrbo osebe z invalidnostjo.
• Podpora drugih: nekvalificirano osebje, ki ne spremeni ali prilagodi individualnih in skupinskih tečajev vadbe osebam z invalidnostjo, ni potrebnega osebja ali podpore, ni usposobljenega osebja, pomanjkanje zanimanja uprave da bi aktivnosti prilagodili.
• Komunikacija: pomanjkanje posebnega znanja o prednostih telesne aktivnosti, pomanjkanje znanja o vadbi, pomanjkanje informacij o telesni aktivnosti, ni svetovanja, omejeno sodelovanje med sektorji.
• Primernost: velika konkurenca, poudarek na zmagi, ni infrastrukture za invalide.

Psihološki

• Osebni vidik: pomanjkanje motivacije, pomanjkanje samozavesti o vadbi v javnosti, mnenje, da je vadba pretežka, negativno razpoloženje, depresija, tesnobe, strahovi, frustracije in celo upravljanje s časom (natrpan urnik ali zaseden vsakdan, skrb za otroke, vsakodnevne gospodinjske akrivnosti ali delo so lahko ovira) (Bragaru idr., 2013).
• Odnos drugih: diskriminatorne prakse v fitnes centrih in drugih prostorih za rekreacijo, negativni odnosi drugih, brez vzornika, pretirano varovanje staršev, starševska izčrpanost in zato starši sami odvračajo udeležbo.
  

Kako premagati te ovire

V drugem delu tega prispevka želimo predlagati možne spodbudne dejavnike in spremembe, ki bi lahko omogočile vključevanje v šport in telesne aktivnosti (Heller in sod., 2002; Howie in sod., 2012; Messent in sod., 1999; Robertson & Emerson, 2010; Temple, 2007).

Okoljski

• Objekti: dostopni objekti za telesno aktivnost ali šport v skupnosti, dobra površina za hojo ali tek, parki in igrišča, ki so na voljo v skupnosti.
• Oprema: oprema za direktno vadbo, prilagojena vadbena oprema.
• Zdravje in varnost: Vzdrževanje kondicije / mišične moči, vzdrževanje funkcionalne neodvisnosti, sposobnost hoje, spretnost za invalidski voziček, prepoznavanje koristi za zdravje, telesni videz, hujšanje, vzdržljivost.
• Lokacija: Prevoz, lepo vreme.
• Stroški: Boljše financiranje programov in igralnih površin.
• Podpora drugih: podpora v družbi, če imate dobrega trenerja, prijatelji podpirajo ali so telesno aktivni, družina podpira ali je tlesno aktivna, opravljanje domačih opravil.
• Komunikacija: ozaveščenost o priložnostih za šport in telesno aktivnost, dobra komunikacija med trenerji, socialni stiki, prošnja za pomoč, sodelovalni pristop med organizacijami.
• Primernost: vadba v majhnih skupinah, igranje individualnih / športov v parih, igranje moštvenega športa, vključevanje najljubših figur / interesov, programi namenjeni izboljšanju socialnih veščin in samozavesti.

Pshološki:

• Osebni vidik: dojemanje sprostitve in zabave, prepoznavanje telesne vadbe kot koristne za zdravje, želja po aktivnosti, pozitiven odnos do izzivov, sprejemanje invalidnosti, pogled na šport in telesno aktivnost kot priložnost za družabna srečanja, občutek sprejetosti kot del skupine, občutek prepoznavnosti, občutek nagrajenosti.
• Odnos drugih: zavedanje pomembnih drugih o prednostih telesne aktivnosti, vztrajnost sorodnikov, strpnost sorodnikov, biti sprejet med vrstniki.

Poleg tega je treba vlado spodbuditi k povečanju dostopa do številnih drugih priložnosti v skupnostih teh posameznikov. Ker so osebe z invalidnostmi odvisne od skrbnikov, so lahko podvržene veliki diskriminaciji.